Edmund Čibej (1861–1954)

Rojstvo in korenine v Slokarjih

Edmund Čibej se je rodil 15. marca 1861 v zaselku Slokarji, kjer je preživel tudi zadnja leta svojega življenja. Po končanem učiteljišču v Kopru leta 1881 je svojo kariero začel v Rihemberku (današnjem Braniku), kjer je prijateljeval s pesnikom Simonom Gregorčičem. Zaselek Slokarji ni bil zgolj njegov rojstni kraj, ampak tudi prostor, v katerem je globoko koreninil svojo identiteto. Ime "Slokarji" se tako v njegovi biografiji pojavlja kot sinonim za dom in pripadnost.

Učitelj in kulturni buditelj

Edmund Čibej je bil veliko več kot le učitelj v klasičnem smislu; bil je eden tistih intelektualnih stebrov, ki so na prelomnici 19. in 20. stoletja oblikovali narodno zavest in kulturni napredek na Vipavskem.

Učitelj kot nosilec napredka

Svojo pedagoško pot je začel leta 1881. V Rihemberku je spletel tesne vezi s Simonom Gregorčičem, kar je pomembno vplivalo na njegovo svetovnonazorsko širino. Njegovo najpomembnejše obdobje pa je bilo delo na Dolu (Predmeja), kjer ni bil le "gospod nadučitelj", ampak svetovalec, organizator in gonilna sila, ki je otroke spodbujal k učenju, starše pa opozarjal na nujnost gospodarskega napredka.

Buditelj in družbeni reformator

Bil je ključen akter pri ustanavljanju planinskih organizacij, saj je razumel, da je to način za utrjevanje slovenskega duha. Kot neutruden zagovornik gradnje cest (zlasti povezave Predmeja–Slokarji) je verjel, da izoliranost pomeni zaostalost. Poleg tega je kot velik ljubitelj narave s Franom Erjavcem raziskoval rastlinstvo in zbiral fosile, s čimer je domačo zemljo predstavil kot bogastvo.

Pionir slovenskega smučanja

Smučanje v življenju Edmunda Čibeja ni bilo le hobi; bila je manifestacija njegove napredne miselnosti. Leta 1888 je v dunajskem časopisu Weltblatt zasledil oglas za norveške smuči in jih naročil. Ko so smuči prispele brez navodil, se je sam lotil učenja, padal in ponovno vstajal, dokler ni obvladal tehnike.